Po mnogih letih sem spet začela brati pravljice. Tiste ta stare, Grimmove. Obožujem jih. Še posebej Pepelko, Trnuljčico, Sneguljčico, Rdečo kapico, … in še veliko jih je.
Te kratke zgodbe skrivajo milijon simbolov, ki jih zavedno ali nezavedno poznamo in jih razumemo. Brata Grimm sta zgodbe zapisovala po pripovedih na terenu v želji, da bi jih ohranila in da bi zapisala in ohranila čim več nemških besed. V času, v katerem sta živela, je bilo zapisovanje »starih« zgodb popularno ravno iz razloga ohranjanja kulturne dediščine in jezika. Tako imamo pravljice, ki so podobne, zapisane v različnih jezikih. Včasih se med seboj tudi razlikujejo.
Pepelka na primer, je ena takih.
Pepelka je pravljica, ki je stara že več kot 2.000 let. Vsak kontinent ima pravljico s podobno zgodbo in v vseh pravljicah so ključni čevlji. Najbolj znani verziji sta francoska, ki jo je zapisal Charles Perrault in nemška, ki sta jo zapisala brata Grimm.
Pepelka Charles Perraulta, je postala slavna, saj jo je kot osnovo za svojo risanko vzel Walt Disney. Tako danes vsi poznamo to magično različico pravljice, ki jo je tudi Hollywood vedno znova vzel kot osnovo za moderno Pepelkino zgodbo: lepa mladenka, ki jo maltretirajo, hudobna mačeha in sestri ter princ, ki svojo princeso reši in osreči. Walt Disney je naredil popularno tudi dobro vilo, stekleni čevelj, bučo, ki se spremeni v kočijo in nazaj, sanjsko poroko s princem, ki jo želi vsaka deklica.
Pepelka bratov Grimm je veliko bolj »kruta«.
V Grimmovi pravljici je skritih veliko več simbolov in dogodkov. Pri Grimmu je Pepelkin oče še živ in dovoli, da Pepelka spi v pepelu in se ne postavi zanjo. Ni dobre vile, pač pa imajo veliko vlogo v zgodbi grlici in leska, ki je v Evropi že od nekdaj veljala za čarovniško drevo. Pepelka gre trikrat na ples, vsakič z drugo čudovito obleko in trikrat iz plesa tudi pobegne. Pomembno je, kam pobegne na poti domov: enkrat na golobnjak, drugič na hruško, šele tretjič ostane brez čeveljca. Njen čevelj je zlat. Zgodba se razlikuje tudi v delu, ko princ pride s čevljem v Pepelkino hišo: hudobni sestri skušata obuti čevelj in ko ne gre, si ena dreže palec in druga peto. Vedno ju izdata grlici, ki princa opozorita, da domov ne pelje prave neveste. Šele potem najde Pepelko.
Pravljica svoj epilog dobi na poroki, na katero sta povabljeni tudi hudobni sestri: na poti na poroko grlici najprej skljuvata vsaki desno in na poti iz poroke še vsaki levo oko. Ko slišite zgodbo povedano tako, se sliši kruta, kajneda? Ne je jemati dobesedno, poskusite jo razumeti simbolno: hudobni sestri sta simbolno naš notranji kritičen in jezen glas. Ko grlici skljujeta desno in levo oko svojemu notranjemu kritiku, pomeni, da smo se končno sprejeli in da smo postali »slepi« za samozaničevanje in slabo samopodobo.
Pravljice berite kot simbolne zgodbe, ki vas učijo, kakšne procese doživljate, ko odraščate, se sprejemate in se razvijate kot osebe. Prav zato so pomembne. Tukaj na blogu bom simbole iz pravljic še razlagala, izredno zanimivi so in videli boste, da v teh zgodbah niso po na-ključ-ju.
