Kaj mi je lev na fasadi milanske katedrale povedal o moči in notranjem boju
Med vikendom sem obiskala Milano. Do centra mesta smo se s prijateljicami sprehodile peš in prvi pogled na Duomo je bil dih jemajoč. Tako ogromna cerkev, pa vendar deluje lahkotno – kot čipkast okrasek na osrednjem trgu.
Vedno me fascinira arhitektura, ki zmore sporočiti več kot tisoč besed. Fasada katedrale je izjemno bogata. Če vas pot kdaj zanese tja, ne spreglejte reliefov, ki krasijo pročelje v dveh vrstah. Neverjetno je že to, da so izklesani tako, da delujejo kot samostojni kipi. Znova in znova se čudim umetnikom, ki znajo iz kamna izvabiti nekaj tako lepega, živahnega in polnega zgodb.
Tokrat me je pritegnil relief s podobo Samsona, ki se bori z levom. Kasneje sem ugotovila, da prizor sploh ni predstavljen tako, kot sem ga sprva dojela – in prav to je moč simbolov. Včasih ni pomembno, kaj v resnici gledaš, temveč kaj vidiš.
Moj pogled na leva
Relief, ki me je pritegnil, je bil do polovice skrit za platneno streho. Morda je bil prav zato vtis drugačen, kot je v resnici. Zdelo se mi je, da se človek in lev sicer borita, a kot enakovredna nasprotnika.
Zame lev že dolgo simbolizira notranjo moč. V knjigi Iniciacija sem prebrala, da so egipčanski faraoni leve vedno imeli ob sebi kot pokazatelje svojega notranjega ravnovesja: če so bili oni v miru, so bili mirni tudi levi, sicer pa so postali zveri.
Tako sem tudi sama relief razumela kot iskanje ravnovesja – med lastno močjo in šibkostjo. Boj, v katerem se sprašuješ: katera stran prevladuje? Ali se borita, ali morda plešeta skupaj? In še eno vprašanje me je prešinilo – se boriš za svojo moč ali proti njej?
Kaj pomeni sprejeti moč
Sama sem v obdobju, ko se učim sprejemati svojo moč. To se sliši preprosto, a v resnici ni. Pogosto moč povezujemo s trdostjo in zidovi, za katerimi se skrivamo, da lahko veliko zdržimo in nas nič ne prizadene. Pa je to res prava moč?
Če grem nazaj na relief z levom – kdo v tem primeru zmaguje? Mi, ali tisto, proti čemur se borimo? Kaj pa, če je prava moč nekaj drugega – gibčnost brez zaščite, iskreno sprejemanje samega sebe na vseh ravneh?
Dolgo me je plašila misel, da če sprejmem tudi svoje “temnejše” plati, bom to postala. Zato sem se z njimi borila. A te borbe so izčrpavajoče, saj se v resnici boriš proti delu sebe, ki si želi biti viden in slišan. Bolj kot se boriš, močnejši postaja. Ko mu končno daš prostor in glas, se umiri.
Sama sem si pri tem poiskala pomoč terapevtke – in je vredno. Danes sem lahko bližje tisti egipčanski zgodbi, kjer je lev spremljevalec človeka – pomirjen.
Tarot karta Moč
Tako kot ga predstavlja tarot karta Moč. Ta karta govori prav o tem: nežni, zavestni moči, ki izhaja iz zaupanja vase, v telo, instinkte in srce. Ko si pomirjen sam s sabo, si resnično močan.
Senčna stran te moči pa je dvom vase, izčrpanost, pretirana kontrola, povezana s strahom, jeza in impulzivnost. Vse to zato, da skrijemo nekaj, kar pogosto sploh ni tako strašno, kot se zdi.
Lev kot moj spremljevalec
Lev je tako postal moj trenutni spremljevalec. Njegovo podobo imam ob sebi in ko pogled obstane na njej, se v meni širi mir. Moč postaja drugačna – nič več nasilna, nič več taka, ki mora glasno razkazovati mišice. Je kot lev: ima avtoriteto, a hkrati ga lahko doživljamo kot ljubko mačko. Nihče pa ga ne bi šel nalašč izzivat.
Učim se tudi, da si je treba vzeti čas za biti v miru. Izzivi pridejo, ko smo nanje pripravljeni. In kot v pravljici o Trnuljčici – trinajsta vila sicer vedno pride nepovabljena, a s pomembnim sporočilom. Nikoli ne pride kar tako.
Zdaj že vem, da imam vedno na razpolago vse, kar potrebujem, da ta sporočila prepoznam. Pomagalci so povsod. Včasih jih najdeš na terapevtskem kavču, drugič na vikend izletu, sredi smeha s prijateljicami – ko tvoje oko za hip obstane na fasadi katedrale in tam zagleda leva.
