Pravljica o Trnuljčici je zgodba, ki nam razlaga o tistih delih sebe, v katerih spimo. To so tisti deli nas, ki jih skrbno varujemo in smo zelo občutljivi, če jih kdo nagovori.
Gosta trnova meja ščiti naše ranljive dele.
Ohranja razdaljo med njimi in ostalim svetom. Omogoča jim, da spijo.
Prisluhnite razlagi v posnetku:
Ko razmišljate, kje ste pustili zrasti svojo trnovo mejo okrog sebe, razmislite o vseh situacijah, v katerih zelo burno reagirate. Kaj vas najbolj iztiri? Kdaj se takoj začnete braniti?
Ko najdete ta področja jih raziščite. Za to trnovo mejo, na katero nabadate ljudi, spi zaklad. En del vas, ki želi, da se mu posvetite. Da ga pregledate in ugotovite, če je že čas, da se zbudi.
Kaj pomeni, da “se zbudi”?
Zbujenje v osebni rasti pomeni, da se nečesa začnete zavedati. Da zavestno sprejmete in se odločite, kaj boste z določenim spoznanjem naredili.
Kaj vam to “zbujenje” da?
Omogoči vam čustveno stabilnost. Ko se namreč zavedate, zakaj v določeni situaciji čustveno reagirate, lahko zavestno odločite, kako boste reagirali. Tako vi sami odločite, kako se boste v določeni situaciji počutili. Ne prepuščate več tega ljudem okrog vas.
Pomislite, kako zelo lahko ljudje, ki vas poznajo, vplivajo na vaše razpoloženje.
Lahko vas poskušajo “prizadeti” zato, ker vam želijo najboljše, lahko pa zato, da bi vas prizadeli. Obe skupini imata v vašem življenju enak namen: da vas spravita v akcijo.
Kaj to praktično pomeni:
Če vas oseba, ki vas ima rada, opominja, da bi bil čas, da zaključite diplomo, šolo ali da nehate kaditi, začnete telovaditi, hujšati ali jesti, lahko to v vas sproži burno čustveno reakcijo. Počutite se krive, besne, nevredne, lene, nesposobne, žalostne … začutite lahko celo paleto čustev.
Lahko pa vam oseba, ki bi vas naj imela rada, mimogrede očitajoče omeni, da še ni pospravljeno po hiši, da je ura že 12.00 na mizi pa še ni kosila, da danes pa res nekam čudno izgledate, …, in vas spravi v čustveno stanje krivde, sramu, jeze, žalosti, občutka nevrednosti, … in tako zelo vpliva na to, kako se počutite in kako živite svoje življenje.
Obakrat te osebe napadajo ranljivi del vas, ki želi, da ga pobližje pogledate. Da prepoznate, kaj je res. Obe vrsti ljudi sta tukaj iz istega namena. Da vas zbudita. Da spregledate, kakšni ste v resnici.
Vas je strah te resnice?
Vedno, ko se srečamo z občutki sramu, strahu, krivde, nizke samopodbe in lastne vrednosti se nam zdi, da bo resnica grozna in pred njo bežimo.
Dlje, kot se skrivamo za trnovo mejo, manj verjamemo, da bi se lahko na drugi strani skrivala oseba, ki je vredna, ki nima razloga za sram in krivdo. Pa nam ravno to želi povedati ta trnova meja občutkov. Da smo ok, da smo vredni, da smo ljubljeni.
Trnovo mejo lahko usmerjate v druge in/ali pa vase
Zlahka razumemo, kako trnovo mejo usmerjamo v druge – branimo se, se prepiramo. Usmerjamo pa jo lahko seveda tudi vase. Kako se špikate? Se kdaj ulovite, da sami s seboj grdo govorite, se obtožujete, se bičate z očitki, kako zanič ste? Takrat ste trnovo mejo obrnili vase.
Za vsakim takim govorjenjem se skriva ranljivi del vas, ki vas prosi, da ga objamete. Vreden je tega. Dela vas neverjetno čudovite. Prosi vas, da ga pogledate, očistite navlake mnenj, oprostite sebi in drugim, ga sprejmete kot del sebe.
