Vsaka ženska igra v svojem življenju tri ključne vloge: MAMO, UČITELJICO IN PARTNERKO. Te vloge igramo vse ženske na različnih področjih, tudi če same nismo npr. mame.
V ženski naravi je, da smo skrbne in da negujemo, kar predstavlja arhetip mame. Podajanje znanja, razvoj ljudi okoli sebe, je prav tako temeljna značilnost vsake ženske. Prav tako smo vse partnerke, partnerski odnosi niso samo ljubezenski.
Ženska je v družbi določena na dveh nivojih: zunanji svet jo sodi po STEREOTIPIH, njen notranji svet pa deluje po ARHETIPIH, ki so naši nezavedni vzorci obnašanja in iz nas govorijo tako v svoji sončni kot senčni plati. Ženske smo se znašle nekje vmes, da odkrijemo svojo pravo naravo in da jo tukaj in sedaj polno živimo.
Si znate odgovoriti na vprašanja?
Že desetletja dolgo živimo in delamo v moškem svetu. Želimo jim biti enake. Lahko smo uspešne, projekti in posel so krasni, postavile smo si kariere, zgradile družine, kupile stanovanje, osnovale partnerstva … in se na koncu znašle same pred ogledalom z vprašanjem: Kdo sem? Za kaj sem tukaj? Kam grem? Je to res to? Zakaj sem nezadovoljna, če pa sem dosegla vse, kar sem želela ali se je od mene pričakovalo? Zakaj sem izmučena? Še par let nazaj sem v istih stvareh uživala? Kako naprej?
Lahko smo preprosto naveličane vsakodnevne rutine, ki hromi, saj se nič nikamor ne premakne. Situacije se ponavljajo, služba je vsak dan bolj naporna, odnosi se krhajo, denarja je vse manj, stres se povečuje. Tako utrujena ženska je težko sproščena in polna energije.
Včasih je vse, kar bi si želele, samo dva odgovora na ZAKAJ? in KAJ PA ZDAJ?
Kako torej naprej?
Ženske smo kompleksna in izjemna bitja. Imamo sposobnost negovanja, ustvarjanja, poučevanja, rojevanja.
Žal so nas vzgajali na način, kjer smo krepile svoje sposobnosti glede na STEREOTIPE, kaj naj bi ženska bila, ne pa v skladu z našimi talenti in željami.
Stereotipi nas obvladujejo v veliki meri in so vgrajeni v sistem v katerem živimo, zato se velikokrat počutimo nemočne in neuspešne ne glede na finančno stanje in pozicijo v službi.
Da obudimo žensko, ki se skriva v nas, moramo najprej prepoznati, katerim stereotipom podrejamo svoje življenje.
Stereotipi
Stereotipov, po katerih živimo, je kar nekaj. Same pri sebi razmislite, kaj ste bile naučene, da morate biti, da bi bile sprejete. Kaj vse od sebe zahtevate. Koliko vsega se “pač dela” in “mora tako biti”?
Naj naštejem nekaj stereotipov, po katerih živimo:
- Ženska podpira 3 vogale hiše.
- Doma je potrebno imeti vedno vse pospravljeno.
- Poročena moraš biti.
- Potrpeti je treba.
- Otroci so nujni.
- Otroci so tvoje ogledalo.
- Otroci morajo biti pridni.
- Brez dela ni jela.
- Preveč ali premalo urejena ženska ni dobra.
- Kratka krila so za …
- Ne izstopaj.
- Kuhati moraš.
- Pazi, kaj bodo »drugi« drugi rekli.
»Spomnim se dogodka iz mojega najstništva, ko me je teta prosila, če obesim perilo. In sem ga. Ščipalke za perilo sem izbirala glede na to, katera mi je pač prišla pod roko. Teta je bila zgrožena. Pa ja morajo biti po parih. Kaj bodo pa sosedje rekli, če bodo to videli?!«
V razmislek eno vprašanje: Kakšne stereotipe ste vzele za svoje in kako zelo upravljajo z vašim življenjem?
Da se razumemo, tudi jaz živim pod vplivom stereotipov. Mimo tega ne gre. Mi je pa veliko lažje vsakič, ko si kakšnega lepo razložim in se sama s seboj pogovorim ali mi je pomemben ali ne.
In ja, stereotip, da smo samske ženske “nevarnost” v družbi parov, je še vedno zelo živ med ljudmi in ta največkrat zaboli. Samske boste vedele o čem govorim 🙂 Samska ženska ni “nevarna” paru. Prav nobena. Ampak o tem enkrat drugič.
Arhetipska dinamika ženske
Arhetipi so torej naši notranji vzorci obnašanja, ki nas zavedno ali nezavedno vodijo v vseh situacijah v življenju. Najlažje si arhetip predstavljate kot vlogo, ki jo igrate v življenju. Vse karakteristike te vloge so lastnosti arhetipa.
Vsak arhetip ima dve plati: sončno in senčno. Sončna plat je tista ta lepa, pozitivna plat, senčna pa tista, ki nas sili v obnašanje, ki je za nas in/ali za okolico naporno.
Spoznavanje z arhetipi je čudovit proces. Ni vedno najbolj prijeten, včasih kaj zaboli. Prisilijo te, da si iskren sam s seboj. Arhetip sprejema obe svoji plati, tudi, če jih ti ne.
Morate tudi vi razumeti, da lahko kaj spremenite?
Arhetipi so zadovoljili moj logični um in mi razložili moj način delovanja, obnašanja, moje počutje. Dali so mi razlago na veliko “zakajev”: zakaj se zapletam v iste situacije, zakaj me privlačijo določeni ljudje, zakaj vedno znova ponavljam iste neumnosti, ko pa sem vendar drugače čisto pametno bitje…
O arhetipih bi lahko pisala do konca svojega življenja. Tudi Pepelka je arhetip, pa hudobna mačeha tudi, sestri, princ, kralj, kraljica, …, vsak od nas ima v sebi potencial vseh arhetipov. Vsak arhetip, tudi arhetip hudobne mačehe, ima obe plati: sončno in senčno. Pepelko bom na tak način razložila v enem od naslednjih člankov.
Zdaj pa najprej razlaga treh osnovnih vlog ženske, ki jih igramo prav vse. Iskreno se ne spomnim, kdo je avtor določitve teh treh vlog. Razlaga je delno po spominu, največ pa iz mojih izkušenj.
MAMA
Mama je ena sama, se reče. In je res. Mama nas v življenju res zaznamuje. Vendar pa zdaj ne bomo govorili o naših mamah, pač pa o mami znotraj nas.
Stereotipno naj bi mama bila dobra, ljubeča, skrbna, negovalna. Poskrbi za vse, skuha, pere, čisti, skrbi za dom, podpira svoje otroke, vedno postavi svoje otroke na prvo mesto, požrtvovalna je, pomaga otrokom pri domačih nalogah, vedno razume, če so otroci slabe volje in so neprijazni z njo …
Vse lastnosti, ki sem jih naštela, lahko živi vsaka ženska v svoji vlogi mame. V obeh aspektih: sončnem in senčnem.
Sončna mama je mama, ki skrbi, podpira svoje otroke, da so le-ti samostojne odgovorne osebnosti, ki se zavedajo svoje vrednosti. Svojih pravic, pa tudi svoje odgovornosti. Taka mama postavlja meje, uči otroke samostojnosti, jih uči, kaj je ljubezen: najprej do sebe in potem do njih.
Senčna mama dela tudi vse to, vendar z namenom, da sebe dokaže. Preko njih doživlja uspehe, otroke sicer postavlja na prvo mesto, vendar od njih zahteva in če ne dajejo pozornosti in uspeha, jim to očita. Očitki so lahko zelo subtilni. Na tak način otroke veže nase, jih naredi odvisne.
Mama je lahko mama tudi, če nima otrok.
Mama ste lahko sodelavcem v službi, svojemu partnerju, svojim živalim, svojim prijateljem, širši družini. Mama je vloga, ki jo lahko igramo vsi, ne glede na to ali smo rodili ali ne.
»Moja prva samostojna vizitka je bila čudovita. Na njej je pisalo Mama za podjetja. Nisem je dolgo uporabljala. Ljudje so namreč bili mnenja, da mama pa ja mora biti zastojn ali pa zelo blizu temu.«
Pomislite pri sebi, kje vse skrbite za ljudi, živali ali stvari, koga in kaj vse negujete, podpirate, »brezpogojno« ljubite. Vas vse to polni ali vas izčrpuje? Kdo postavlja “pogoje” brezpogojni ljubezni? Kako jo razumete?
Končno sem spoznala osebo, ki igra vlogo mame vsem, ki jih sreča in je popolnoma zadovoljna oseba. Z veseljem poskrbi, vendar pa je notranje kot oseba tako postavljena, da ti na kraj pameti ne pade, da bi jo izkoristil. Za mejo med tem kaj skrb za druge zahteva in koliko je ona pripravljena skrbeti, skrbi zelo dobro. Zna si vzeti čas zase. Ne veže te nase, noče odvisnosti, vzpodbuja samostojnost, tukaj je, ko imaš »žuto minuto«, dovoli to malo jamranja, potem pa te rahlo brcne v rit, da se spraviš ven iz jamranja. Prava osvežitev je!
Helikopterska mama v službi
Veliko oseb poznam, ki so v vlogi mame v službah, ki se jim zdi, da morajo ali pa si vzamejo pravico za skrb za življenja ljudi v vseh pogledih. Ta njihova »skrb« je bolj kontrola in natančen nadzor nad vsemi aktivnostmi osebe: kaj dela, s kom se druži, koliko dela, kdaj gre domov, s kom se pogovarja, … Pomislite, če imate koga takega v svoji okolici in kako vas to duši? Nekaterim se zdi to izraz ljubezni, prijateljstva, podpore. Jaz sem iskreno mnenja, da to nikakor ni izraz ljubezni, pač pa posesivnosti. Ta »mama« je kot vampir, ki se hrani na vaši življenjski energiji.
Mama je eden najbolj »zlorabljenih« arhetipov.
Malo od stereotipnih lastnosti, ki jih od mame pričakujemo, so res njene sončne lastnosti. Tipična slovenska mama zelo redko živi svojo sončno stran. Po svoje ji sploh ni dovoljena. Če ni požrtvovalna, potem ni dobra. Če otrokom pusti prosti čas, je neodgovorna. Če jih uči samostojnosti, je čudna. Če od njih ne zahteva najmanj treh obšolskih dejavnosti, je neodgovorna in je ne zanima otrokova prihodnost.
“Čudne” mame
Ampak veste kaj, jaz poznam kar nekaj takih »čudnih« mam zelo dobro. Pa tudi njihove otroke. Neverjetno so sproščeni. Vsi v družini so sproščeni. Imajo čas drug za drugega. Otroci se celo igrajo in to zunaj! Otroci so razgledani, emocionalno zreli in samostojni primerno svojim letom. Prav nič jim ne manjka. Dovoljeno jim je, da jim je kdaj dolgčas in da sami kuhajo, pečejo, ko imajo željo. Vsi imajo svoj delež nalog v gospodinjstvu. Samostojni so. In še nekaj, kar se mi zdi res pomembno: te mame svoje otroke poznajo. Pogovarjajo se. Otroci jim zaupajo. Ne počutijo se zadušeni.
Vsa stereotipna pričakovanja prenašate na vsa področja, kjer ste mama.
Tudi v službi, tudi v partnerskem odnosu. Če drugim s tem jemljete samostojnost, tudi, če je sicer nočejo, živite v senčnem aspektu arhetipa mame. Mama je ena sama. Naučiti nas mora samostojnosti in nam dajati varen zaliv, v katerega si pridemo nabrat moči. Potem pa naj nam da nežno brco v rit nazaj v svet živet svoje življenje. Ker ima tudi ona svojega.
UČITELJICA
Učiteljice smo prav tako vse ženske. Prirojeno nam je, da poučujemo in predajamo znanje. Ženske naj bi ohranjale in predajale znanje na naslednje generacije, v želji, da se življenje, delo, svet, razvija in raste. Učiteljice smo doma, v odnosih, v službi.
Če stalno »poučujete« in »pametujete«, niste v sončni plati. Če ohranjate znanje le zase in skrbno ščitite svoj vrtiček, tudi ne. Če delite znanje ljudem takrat, ko ga potrebujejo, brez zahrbtnosti ali občutka večvrednosti, ste v sončnem aspektu učiteljice.
Pomislite na šolo in učitelje, ki so res dobro orgaznizirali pouk in prenos znanja. Kako so to počeli? Potem pomislite nase. Kako sami to počnete?
Ženska pogosto uči z vzgledom. Uči preko zgodb, preko tega, kako se izraža. Znanja in sposobnosti na okolico ne prenašamo nujno samo s klasičnim učenjem.
Če pogledate svoje življenje, kaj bi lahko rekli zase? Učitelj česa ste? Kako učite z vzgledom? Kako s svojo zgodbo? Kako s tem, kako živite, kako se izražate?
Vloga učiteljice je v vsaki ženski zelo prisotna. Naravno nam je dana, saj na tak način prenašamo in ohranjamo starodavna znanja. Oziroma jih naj bi. S tem mislim na znanja o tem, kaj ženska je in kaj ni, kako poskrbi zase, da bo lahko skrbela za druge, kako skrbeti za naravo, otroke, družino, posel, odnose, partnerstvo, da bo cvetelo, ne omejevalo in dušilo. Kako sprejeti sebe v svoji verziji ženske, ne da bi se stalno prilagajala nekim stereotipnim pričakovanjem okolice ali se zaradi svoje unikatne verzije ženske počutila manjvredno.
PARTNERKA
Tudi to vlogo živimo vse ženske, ne glede na to ali smo v ljubezenskem partnerskem odnosu ali ne. Partnerski odnos naj bi bil enakovredni odnos dveh odraslih oseb. V partnerskem odnosu smo v vezah, ki nas učijo o nas samih. Kako mi delamo z ljudmi, ki so naši partnerji in kaj si dovolimo, da delajo oni nam, nam veliko pove o tem arhetipu.
Posesivnost, odvisnost, ljubosumje, pretirana navezanost, služenje, so samo nekatere od lastnosti senčnega aspekta arhetipa partnerke. V svoji senčni verziji ste lahko dominantni ali pa pretirano pokorni in prilagodljivi.
Potem pa je tukaj še sončni vidik partnerke, ki gradi in ustvarja v partnertvu, dopolnjuje partnerja, obema stranema dovoljuje svobodno biti kakršen je. Če povem enostavno: partner te sprejema takšnega kot si in ti sprejemaš njega takšnega kot je. Ne poskušaš ga spremeniti po svoji podobi.
V razmislek …
Šla bom še korak dlje in rekla tako: partner je zunanji odraz tega koliko mislite o sebi, da ste vredni v takem odnosu.
Če s svojim partnerjem niste zadovoljni, poglejte v sebi, s čim niste zadovoljni. Če bi ga želeli spremeniti, poglejte, kaj bi pri sebi želeli spremeniti. Preglejte vzorec vaše notranje partnerke? Vas na koga spominja?
Vse te tri ženske arhetipe imate torej v sebi.
Včasih se med seboj prepirajo 🙂 Včasih spijejo kavo skupaj. Včasih so tako povezani, da jih ne ločimo. Živimo jih v obeh plateh: sončni in senčni.
Naša naloga naj bi bila, da obe plati prepoznamo in ju zbalansiramo. Tako se ne razdajamo preveč, znamo postaviti meje in ostane nam čas za še kakšno vlogo, ki si jo želimo v življenju igrati. Mogoče za kakšen hobi ali pa kavo s prijateljicami.
To je čar arhetipov.
Dajejo razumevanje tega, kar se nam dogaja. Meni so pomagali, da se veliko bolje razumem in da manj čustveno reagiram na svet okoli sebe. Če vas zanima še kakšen arhetip, mi prosim pišite. Z veseljem vam predstavim svoj pogled nanj.
