Ste kdaj slišali za izraz “love terrorist”? Ljubezenski terorist? Gre za človeka, ki terorizira ljudi okrog sebe z ljubeznijo. Poznate kakšnega takšnega? Ste morda tudi sami eden njih?
Izraz “love terrorist” sem prvič slišala pred kratkim in najprej sem se smejala, češ, kako lahko združiš terorizem in ljubezen?! Ti besedi sta pa ja kontradiktorni!
No, ko sem poslušala razlago, se je razkrilo, da smo tovrstni teroristi najbrž kdaj vsi in to z najboljšimi nameni.
Kdaj ste torej “love terrorist”?
Takrat, ko izkazujete ljubezen ljudem okrog sebe tudi, če je nočejo. Takrat, ko posiljujete ljudi s svojo skrbjo v imenu ljubezni, pa je ljudje nočejo, ne želijo sprejeti, morda sploh ne verjamejo, da so je vredni. Za nekoga, ki na vsak način želi deliti svojo veliko ljubezen do soljudi, je morda to težko razumeti.
Kako je lahko ljubezni preveč?
Vedno znova poslušamo, da je rešitev za vse ljubezen. Kar je zagotovo res, pa vendar … ali res vemo, kako ta občutek “zgleda”? Kako se čuti?
- Kako ga vi kažete? Kako ga občutite? Kdaj se počutite ljubljeni? Kako pokažete, da ljubite?
- Ste kdaj zaradi reakcije ljubljene osebe prizadeti? Kaj vas najbolj prizadene?
- Kdaj je ljubezen pogojna, ker zapolnjuje moje potrebe po priznanju in pripadnosti in kdaj je brezpogojna? Kaj sploh je brezpogojna ljubezen?
Ob besedi ljubezen se mi odpre veliko vprašanj.
Kako veš, da je “ljubezni” preveč?
Zlahka je je lahko preveč, če duši. Takrat to ni tista ljubezen, ki rešuje vse težave. To je tista ljubezen, ki hrani nekaj pri tistemu, ki jo izkazuje in jemlje tistemu, ki bi jo naj sprejemal.
Ko začutite ljubezen do sočloveka in bi mu radi pomagali, se najprej vprašajte, kaj mu pravzaprav delate s tem, ko mu nudite svojo ljubezen. Poglejte, na kakšen način mu dajete oz. izkazujete svojo ljubezen?
Je to morda na način, da ga zasipate s pozornostjo, nasveti, delate stvari namesto njega, mu kuhate, perete, mu strežete, …, kako izkazovanje ljubezni za vas izgleda?
Potem se vprašajte, zakaj to delate?
Kaj pričakujete od ljudi, ki jim izkazujete ljubezen? Bodite pošteni do sebe in si iskreno priznajte svoja pričakovanja. Tako boste veliko izvedeli tudi o sebi.
Je vaša ljubezen res brezpogojna?
Potem je tukaj še vprašanje o brezpogojnosti ljubezni. Ste res brezpogojni pri deljenju svoje ljubezni? Če ste zgoraj iskreno opisali, kaj pričakujete od ljudi ali od sebe, ko dajete svojo brezpogojno ljubezen, boste hitro uvideli, koliko ste res brezpogojni 🙂
Reakcije ljudi na preveč “brezpogojne” ljubezni
Reakcije ljudi, ki jim izkazujete brezpogojno ljubezen so lahko različne.
- Nočejo je. Zdi se jim, da jih dušite in da od njih preveč pričakujete.
Poglejte na situacijo trezno in precenite ali je morda v tem kaj resnice. Potem se umaknite. Eno največjih dejanj ljubezni je, da pustite ljudem prostor za osebno rast in izkušanje življenja.
Osebno mislim, da je najtežje dovoliti ljudem, da gredo skozi bolečino. Še posebej težko je takrat, ko kristalno jasno vidite, kako bi se ji lahko izognili.
Ni na nas, da ljudem odvzamemo bolečino. Dovoljenje, da jo doživijo in ohranjanje svojo podpore v celotnem procesu, je največji možen izraz brezpogojne ljubezni.
- Nekateri ljudje so jezni, zdi se jim, da si te ljubezni ne zaslužijo.
Ko samega sebe nimaš prav preveč rad, se ti zdi čudno, da bi te nekdo lahko imel rad. Dokler ne sprejmeš in ne vzljubiš sebe, ne sprejmeš ljubezni, ki ti je ponujena.
Če se vam zgodi to, razumite, da je oseba na poti do ljubezni do sebe. Dajte ji prostor in čas, da bo videla v sebi to, kar vidite v njej vi. Ko bo pripravljena, bo videla, kaj ji ponujate.
- Spet tretji so prepričani, da od njih nekaj hočete.
Nezaupljivi so in sumnjičavo vas gledajo, kaj hočete. Ti občutki nimajo nobene veze z vami. Ljudi ne morete prisiliti, da bi vzeli vašo ljubezen in ji verjeli.
Ljubezen se najprej zgodi v vsakem človeku. Ko je dovolj brezpogojna, sprejme ljubezen tudi od drugih.
Ko to pišem, imam v mislih svojo prijateljico, za katero šele v zadnjih nekaj tednih vidim, kako nesebično mi je pomagala v minulih letih, ki so bila v veliko pogledih zame polna izzivov na vseh nivojih.
Tudi, ko sem se sama počutila kot največji luzer na tem svetu in ji zamerila, ker mi je lahko pomagala, kjer sem to pomoč krvavo potrebovala, je vztrajala. Samo bila je tam. Nič ni rekla, nikoli nič očitala, niti pretirano svetovala. Samo bila je tam in mi dajala tisto, kar sem potrebovala.
Zakaj pravim, da sem ji zamerila, ker mi je lahko pomagala?
Sama s seboj sem se počutila tako nevredno, da sem verjela, da si “zaslužim” samo slabo ravnanje. Kaj pa si zasluži luzer?! Ta notranji dvoboj hvaležnosti in zamere je bila zanimiva dinamika. Živela sem jo, dokler nisem dojela svoje lekcije sprejemanja in ljubezni do sebe, ne glede na vse.
Vse to je ljubezen. Prijateljici sem zelo zelo hvaležna, za nobeno od naju to obdobje ni bilo enostavno.
Tudi, ko se učiš ljubezni, je to lahko preko bolečine. To bolečino povzroča ranjeni ego. Ko se na vseh nivojih pomiriš in sprejmeš, da si vreden ljubezni kljub vsemu, kar meniš, da na tebi ni ljubezni vredno, se energija sprosti in premakneš se naprej.
Teroristi v imenu ljubezni torej vedite, da vaša ljubezen ni zavrnjena in/ali odveč. Potrebna je za obe strani. Preverite, pa, zakaj jo dajete in sprejmite tudi, da jo bodo drugi morda težko sprejeli – ne ker je z vami kaj narobe, pač pa zato, ker morajo najprej sami sprejeti, da so te ljubezni vredni. Izkazujete jo torej tudi takrat, ko dovolite ljudem, da jo zavrnejo❤️.
